Alergija na oreščke in arašide
Alergijske bolezni so zadnja desetletja v ZDA, Kanadi, Avstraliji in na Novi Zelandiji najverjetneje dosegle prevalenčni maksimum. Ocenjujejo, da zaradi ene od alergijskih bolezni trpi vsak tretji prebivalec, medtem ko jih prebivalci v državah v razvoju skorajda ne poznajo.
Alergija na hrano
Domneva o alergiji na hrano je prisotna, kadar se pojavijo določene težave po obrokih hrane z različnimi sestavinami. Vendar pa alergiji podobni znaki niso vselej alergija, ampak gre velikokrat za druge procese in bolezni.
Pri odraslih se ugotovi prava alergija na hrano pri 3-4 % ljudi, nealergijske motnje, ki vzbujajo sum alergije na hrano pa ima 20 % ljudi. Simptomi prave alergije na hrano se kažejo v 45 % na koži (koprivnica, ekcem), v 25 % na dihalih (nahod, astma), v 20 % v prebavilih (bruhanje, bolečine, napenjanje, driska), v 10 % na krvnem obtoku (sprememba srčnega utripa, krvnega pritiska). Najbolj nevarna je sistemska reakcija v vseh omenjenih področjih, ki lahko napreduje v anafilaktični šok in nastopi takoj po zaužitju.
Alergija na rukolo
Rukola spada v botanično družino križnic, med katere sodijo tudi redkev, koleraba, zelje in ohrovt, cvetača, kitajsko zelje, brokoli, repa, kreša, hren, gorčica, regrat. Uporabljamo jo kot del mešanih solat, kot okras servirani hrani. Rukola ni v sorodu z drugimi običajnimi solatami. Alergija na križnice je poznana, bolj pogosta je alergija na gorčico in hren. Opisani so alergijski pojavi zaradi katere izmed križnic, kot so oralni alergijski sindrom, koprivnica, Quinkejev edem ustne votline in glasilk, poslabšanje atopijskega dermatitisa, astme. Poznana je navzkrižna alergija na navedeno zelenjavo pri osebah, ki imajo prvotno alergijo na cvetni prah breze in navadnega pelina. Gorčico pa prištevamo med možne pogostejše prehranske alergene, problem opažajo zlasti v Španiji in Franciji.