Na dihalni vadbi v Ljubljani
Tokrat smo telovadili z našimi člani v Ljubljani, kjer se je dihalna vadba Društva pljučnih in alergijskih bolnikov tudi začela. Na pobudo prim. Majde Ustar – Latkovič je leta 1996 v prostorih športnega društva Tabor, kjer vadba poteka še danes, Društvo začelo izvajati redne dihalne vadbe pod vodstvom diplomirane fizioterapevtke Maje Marije Potočnik. Po nekaj letih uspešnega delovanja, se je dihalna vadba, po vzoru prve skupine, postopoma širila po Sloveniji. Danes deluje 20 skupin v petnajstih krajih. Dihalno vadbo vodijo respiratorni fizioterapevti – poznavalci različne dihalne vadbe, gibanja in spremljevalnih bolezni.
Dihalna vadba na Taboru
V Ljubljani so zdaj tri skupine; dve na Taboru in ena v Domu starejših občanov Ljubljana Šiška. Obe skupini na Taboru še vedno vodi fizioterapevtka Maja Marija Potočnik. Obiskali smo drugo skupino, v kateri udeleženci pravijo, da imajo v povprečju 70 let, vendar bi jim po gibljivosti in telesni zmogljivosti prisodili vsaj kakšnih dvajset let manj. Vaje, ki še zdaleč niso enostavne, izvajajo brez večjih težav.
Koristen vpliv redne vadbe na zmogljivost potrjujejo tudi rezultati raziskave, ki jo je med udeleženci dihalne vadbe na Taboru opravila fizioterapevtka Maja Marija Potočnik. Udeleženci so vadbo začeli obiskovati zaradi obvladovanja dihanja in splošne telesne kondicije, nadaljujejo pa zaradi izboljšane telesne zmogljivosti, izboljšanja načina dihanja in kakovosti življenja. Prepoznajo tri glavne učinke redne dihalne vadbe, ki so prikazani tudi na grafu 1: izboljšala se je njihova telesna zmogljivost, bolj so pozorni na zdrav način življenja in gibanja, laže obvladujejo dihanje. Najraje izvajajo vaje za raztezanje, radi pa imajo tudi dihalne in kondicijske vaje. Po pomembnosti so na prvo mesto postavili dihalne vaje, sledijo vaje za raztezanje, kondicijske vaje in nasveti vaditeljice (graf 2).
Graf 1: Učinki redne dihalne vadbe, ki jih prepoznajo udeleženci
Vir: anketa Maja Marija Potočnik
Graf 2: Posamezni deli vadbe po pomembnosti za udeležence
Vir: anketa Maja Marija Potočnik
Udeleženci na Taboru povedo o dihalni vadbi
Anton Škof obiskuje dihalno vadbo že deset let. Pravi, da vaje, ki se jih tu nauči, potem vsako jutro izvaja tudi doma. Ima pljučni emfizem in poudarja, da je pri njegovi bolezni redna rekreacija zelo pomembna.
Zorka Mihelčič in Jožica Tomšič več kot deset let skupaj obiskujeta dihalno vadbo. Prva je alergijska, druga pa je astmatična bolnica. Njun moto je: »Rekreacija obvezno vsak dan«. Poleg dihalne vadbe sta navdušeni nad hojo. Včasih sta združili oboje in sta prihajali na dihalno vadbo peš – iz Trnovega, čez ljubljanski grad, do Tabora. Po končani dihalni vadbi sta se domov prav tako vračali peš, vendar tokrat skozi mesto.
Vsi udeleženci so izrazili pohvalo in hvaležnost fizioterapevtki Maji Mariji Potočnik, za katero pravijo, da je veliko več kot le fizioterapevtka. Pomaga jim tudi z nasveti za lajšanje njihovih zdravstvenih težav in najrazličnejšimi nasveti za zdravo življenje.
Dihalna vadba v Domu starejši občanov Ljubljana Šiška
Člani Društva so pred približno osmimi leti izrazili željo za večerni termin telovadbe v Ljubljani, zato sta fizioterapevtki Maja Kern in Tanja Redja poiskali prostor in začeli vadbo v OŠ Karl Destovnik Kajuh v Štepanjskem naselju. Telovadba je na tej lokaciji potekala dve leti, nato je ena od udeleženk predlagala prostor v Dnevnem centru aktivnosti za starejše v Dravljah, kjer so bili gostje dve leti. Pozneje so dobili prostor v Domu starejših občanov Ljubljana Šiška, v katerem poteka telovadba zadnjih pet let. Tukaj smo jih tudi obiskali in se pridružili vadbi.
V skupini je zdaj enajst članic iz bližnje okolice. Srečujejo se vsak četrtek. Vse imajo težave z alergijami ali astmo, nekaj pa je tudi podpornih članic. Prostor, v katerem vadijo, ni telovadnica, zato si vse pripomočke, tudi blazine, vsakič prinesejo s seboj. Andreja, Ljuba B., Nuša, Ljuba T., Slavi, Francka, Suzana, Angelika, Stanislava Č., Marija in Stanislava O. so polne pozitivne energije, ki jo začutiš takoj, ko vstopiš v prostor. Vadba skupaj z njimi močno polepša dan. K dobri volji in sproščenemu vzdušju pripomore tudi izvirni pristop obeh fizioterapevtk, ki v upoštevata ter uporabita različne vaje, rekvizite, glasbo in za konec še meditacijo.
Vsem udeleženkam je skupno tudi, da zelo dobro in rade pečejo. Ob letnem zaključku vadbe pripravijo pogostitev in izvedejo posebno uro vadbe v naravi s prikazom hordijske hoje.
V Ljubljani je telovadila Metka Nežič.
Urnik dihalne vadbe po Sloveniji