B r i ž i n s k i s p o m e n i k i so nastali med letoma 972 in 1039 na zgornjem Koroškem v dolini reke Moll ali na Lurnskem polju. Zapisani so na devetih straneh pergamentnih listov, ki so zvezani v kodeks, ki je pripadal freisenškemu škofu Abrahamu. Najdeni so bili leta 1807.

Kodeks (SIGN. Clm 64269) obsega 169 oštevilčenih pergamentnih folijev (oz. 338 strani, dimenzije listov so 25,6 cm – višina x 20,8 cm – širina). Debelina kodeksa s platnicami je 5,9 cm. Ima lesene platnice, prevlečene z belim svinjskim usnjem. Nekoč je imel tudi kovinske sponke in kovinski zatič z verigo (niso ohranjeni), s katero je bil priklenjen na svoje mesto v knjižnici. Slovenska besedila so zapisana na f. 78, 158, 159, 160, 161 (skupaj 9 strani).

Pisava: karolinška minuskula

Spomenik 1: pisar 1

Spomenik 2, 3: pisar 2

Kodeks so do 1803 hranili v Freisingu (stolni kapitelj), od takrat naprej pa so v Bavarski državni knjižnici (München).

II.

Če bi ded naš ne

grešil, bi mu na veke bilo

živeti, starosti ne pre-

jeti, nikoli skr-

bi imeti, ne solznega

telesa, temveč na ve-

ke bi mu bilo živeti. Ker

je bil z zavistjo Ne-

prijaznega izgnan

od slave božje, po tem

so na rod človeški

BOLEČINE in SKRBI pri-

šle, in BOLEZNI, in po tem re-

du smrt. In vendar, brat-

je spomnimo se,

da nam tudi sinovi božji re-

čejo. Zato od-

pustimo ta mrzka

dela, ker so dela sata-

nova: ko žrtvujemo,

brata oklevetamo, kot

tatvina, kot uboj, kot poltenosti

naslada, kot prisege, ki

jih ne spoštujemo, temveč jih pre-

stopamo, kot sovraštvo.

Nič pa od teh del ni bolj mrzko

pred božjimi očmi. Mo-

rete zatorej, sinki, vi-

deti in sami razumeti,

da so bili poprej ljud-

je v lice prav taki, ka-

kor smo tudi mi, ter so dela Ne-

prijaznega zasovra-

žili, Božja pa vzljubili.

Zatorej se zdaj v njih cer-

kvah klanjamo, in se jim mo-

limo, in v čast njih

pijemo, in obete naše jim

nosimo za odrešitev

teles naših in duš naših.

Prav takšni pa moremo tudi mi še

biti, če ista dela

začnemo delati, ki so jih o-

ni delali. Zakaj oni so lač-

nega hranili, žej-

nega napajali, bosega

obuvali, nagega ode-

vali, onemoglega

v imenu božjem obiskovali,

mrzlega ogrevali, tuj-

ca pod krove svoje

vodili, v tem-

nicah in v železnih

verigah uklenjene

obiskovali, in v imenu

božjem jih tešili.

S temi, s temi deli

so se ti Bogu približali. Tako,

sinki, se je tudi nam mo-

liti prav temu vse-

višnjemu očetu Gospodu, do-

kler nas prav tja ne vse-

li, v cesarstvo svoje,

ki je pripravljeno od

konca do kraja izvo-

ljencem božjim. In smo,

bratje, pozvani in po-

klicani, pred njegovim obličjem se ne

moremo za nikomer skri-

ti, nikakor ubeža-

ti, temveč nam je stati pred

stolom božjim z

zoprnikom našim,

z zlodejem starim,

in se nam je pred božji-

mi očmi vsake-

mu s svojimi usti

in s svojo besedo

izpovedati, kar je

na tem svetu vsakdo

storil, bodi do-

bro, bodisi zlo.

Zatorej na tisti dan, sinki,

Mislite, ko se ne bo kam

skriti, temveč

bo pred božjimi očmi

stati in to pravdo imeti,

ki sem jo napovedal.

Naš Gospod, sveti Krist,

ki je ZDRAVNIK teles naših

in rešenik duš naših, pa je to

poslednje ZDRAVILO

naposled postavil,

in pokazal je, s katerim se nam

je njemu odre-

či in se mu oteti.

Prejšnji naši so hudo

trpeli, kajti te-

pli so jih s šibami, in pri-

tiskali k ognju in žgali,

in z meči sekali, in po lesu

obešali, in jih z železnimi kljukami

trgali. Mi pa

zdaj z našo pra-

vo vero in pravo

izpovedjo isto moremo

storiti, kar so oni s tem ve-

likim trpljenjem storili.

Zatorej, sinki, božje

Služabnike pokličite ter

jim grehe vaše naštej-

te in izpovedani jim bo-

ste grehov vaših.

III.

Jaz se odpovem

Zlodeju, in vsem njegovim

delom, in vsem njegovim

lepotijam. Tudi ve-

rujem v Boga vsemo-

gočnega, in v njegovega Sina,

in v svetega Duha, da so ta

tri imena en Bog,

Gospod sveti,

ki je ustvaril nebo in

Zemljo. Tudi prosim nje-

gove milosti, in sv.

Marije, in sv. Mi-

haela, in sv. Pe-

tra, in vseh božjih slov,

in vseh božjih mu-

čenikov, in vseh svetih

devic, in vseh božjih moči,

da bi mi hoteli v pomoč

biti pri Bogu za moje gre-

he, da bi čisto iz-

poved storil in od-

pustek od Boga prejel.

Bogu vsemogočnemu

izpovem vse moje

grehe, in sv. Mariji,

vseh nepravičnih del

in nepravičnega mišljenja,

kar sem vede sto-

ril ali ne vede, prisiljen

ali rad, spe ali bede,

v krivih prisegah, v lažnih

besedah, v tatvinah, v nečistovanju

v lakomnosti, v nezmernem jedenju,

v nezmernem pitju, v oskrumbi

in v vsem nezmernem početju. Kar

sem storil zoper

Boga od tistega dne,

ko sem krščen bil, pa vse

do današnjega dne, tega

vsega izpovedan bom

Bogu, in sv. Mariji, in sv.

Lovrencu, Gospod,

in vsem svetim, in tebi,

božji služabnik. Kesam se

mojih grehov in rad se

hočem kesati, kolikor

se zavedam, če

mi boš prizanesel, Bog. Daj, mi,

milost, da bi brez sra-

mote in brez sramu

na sodni dan

pred tvojimi očmi

stal, ko pri-

deš sodit živim

in mrtvim, vsakomur

po svojem delu. Tebi,

Bog milostljivi,

izročam vse moje

besede, in moja

dela, in moje miš-

ljenje, in moje SRCE,

in moje TELO, in moje

ŽIVLJENJE, in mojo dušo.

Krist, božji Sin,

ki si hotel na ta

svet priti, greš-

nike odrešiti od

zlodejeve oblasti,

obrani me od vsega

zla in reši me

v vsej dobroti.

Amen.

Amen.

Prevod: dr. Boris Paternu s sod.
Vir: Brižinski spomeniki, 
elektronska izdaja