B r i ž i n s k i s p o m e n i k i so nastali med letoma 972 in 1039 na zgornjem Koroškem v dolini reke Moll ali na Lurnskem polju. Zapisani so na devetih straneh pergamentnih listov, ki so zvezani v kodeks, ki je pripadal freisenškemu škofu Abrahamu. Najdeni so bili leta 1807.
Kodeks (SIGN. Clm 64269) obsega 169 oštevilčenih pergamentnih folijev (oz. 338 strani, dimenzije listov so 25,6 cm – višina x 20,8 cm – širina). Debelina kodeksa s platnicami je 5,9 cm. Ima lesene platnice, prevlečene z belim svinjskim usnjem. Nekoč je imel tudi kovinske sponke in kovinski zatič z verigo (niso ohranjeni), s katero je bil priklenjen na svoje mesto v knjižnici. Slovenska besedila so zapisana na f. 78, 158, 159, 160, 161 (skupaj 9 strani).
Pisava: karolinška minuskula
Spomenik 1: pisar 1
Spomenik 2, 3: pisar 2
Kodeks so do 1803 hranili v Freisingu (stolni kapitelj), od takrat naprej pa so v Bavarski državni knjižnici (München).
Če bi ded naš ne
grešil, bi mu na veke bilo
živeti, starosti ne pre-
jeti, nikoli skr-
bi imeti, ne solznega
telesa, temveč na ve-
ke bi mu bilo živeti. Ker
je bil z zavistjo Ne-
prijaznega izgnan
od slave božje, po tem
so na rod človeški
in
pri-
šle, in
, in po tem re-
du smrt. In vendar, brat-
je spomnimo se,
da nam tudi sinovi božji re-
čejo. Zato od-
pustimo ta mrzka
dela, ker so dela sata-
nova: ko žrtvujemo,
brata oklevetamo, kot
tatvina, kot uboj, kot poltenosti
naslada, kot prisege, ki
jih ne spoštujemo, temveč jih pre-
stopamo, kot sovraštvo.
Nič pa od teh del ni bolj mrzko
pred božjimi očmi. Mo-
rete zatorej, sinki, vi-
deti in sami razumeti,
da so bili poprej ljud-
je v lice prav taki, ka-
kor smo tudi mi, ter so dela Ne-
prijaznega zasovra-
žili, Božja pa vzljubili.
Zatorej se zdaj v njih cer-
kvah klanjamo, in se jim mo-
limo, in v čast njih
pijemo, in obete naše jim
nosimo za odrešitev
teles naših in duš naših.
Prav takšni pa moremo tudi mi še
biti, če ista dela
začnemo delati, ki so jih o-
ni delali. Zakaj oni so lač-
nega hranili, žej-
nega napajali, bosega
obuvali, nagega ode-
vali, onemoglega
v imenu božjem obiskovali,
mrzlega ogrevali, tuj-
ca pod krove svoje
vodili, v tem-
nicah in v železnih
verigah uklenjene
obiskovali, in v imenu
božjem jih tešili.
S temi, s temi deli
so se ti Bogu približali. Tako,
sinki, se je tudi nam mo-
liti prav temu vse-
višnjemu očetu Gospodu, do-
kler nas prav tja ne vse-
li, v cesarstvo svoje,
ki je pripravljeno od
konca do kraja izvo-
ljencem božjim. In smo,
bratje, pozvani in po-
klicani, pred njegovim obličjem se ne
moremo za nikomer skri-
ti, nikakor ubeža-
ti, temveč nam je stati pred
stolom božjim z
zoprnikom našim,
z zlodejem starim,
in se nam je pred božji-
mi očmi vsake-
mu s svojimi usti
in s svojo besedo
izpovedati, kar je
na tem svetu vsakdo
storil, bodi do-
bro, bodisi zlo.
Zatorej na tisti dan, sinki,
Mislite, ko se ne bo kam
skriti, temveč
bo pred božjimi očmi
stati in to pravdo imeti,
ki sem jo napovedal.
Naš Gospod, sveti Krist,
ki je
teles naših
in rešenik duš naših, pa je to
poslednje ![]()
naposled postavil,
in pokazal je, s katerim se nam
je njemu odre-
či in se mu oteti.
Prejšnji naši so hudo
trpeli, kajti te-
pli so jih s šibami, in pri-
tiskali k ognju in žgali,
in z meči sekali, in po lesu
obešali, in jih z železnimi kljukami
trgali. Mi pa
zdaj z našo pra-
vo vero in pravo
izpovedjo isto moremo
storiti, kar so oni s tem ve-
likim trpljenjem storili.
Zatorej, sinki, božje
Služabnike pokličite ter
jim grehe vaše naštej-
te in izpovedani jim bo-
ste grehov vaših.
III.
Jaz se odpovem
Zlodeju, in vsem njegovim
delom, in vsem njegovim
lepotijam. Tudi ve-
rujem v Boga vsemo-
gočnega, in v njegovega Sina,
in v svetega Duha, da so ta
tri imena en Bog,
Gospod sveti,
ki je ustvaril nebo in
Zemljo. Tudi prosim nje-
gove milosti, in sv.
Marije, in sv. Mi-
haela, in sv. Pe-
tra, in vseh božjih slov,
in vseh božjih mu-
čenikov, in vseh svetih
devic, in vseh božjih moči,
da bi mi hoteli v pomoč
biti pri Bogu za moje gre-
he, da bi čisto iz-
poved storil in od-
pustek od Boga prejel.
Bogu vsemogočnemu
izpovem vse moje
grehe, in sv. Mariji,
vseh nepravičnih del
in nepravičnega mišljenja,
kar sem vede sto-
ril ali ne vede, prisiljen
ali rad, spe ali bede,
v krivih prisegah, v lažnih
besedah, v tatvinah, v nečistovanju
v lakomnosti, v nezmernem jedenju,
v nezmernem pitju, v oskrumbi
in v vsem nezmernem početju. Kar
sem storil zoper
Boga od tistega dne,
ko sem krščen bil, pa vse
do današnjega dne, tega
vsega izpovedan bom
Bogu, in sv. Mariji, in sv.
Lovrencu, Gospod,
in vsem svetim, in tebi,
božji služabnik. Kesam se
mojih grehov in rad se
hočem kesati, kolikor
se zavedam, če
mi boš prizanesel, Bog. Daj, mi,
milost, da bi brez sra-
mote in brez sramu
na sodni dan
pred tvojimi očmi
stal, ko pri-
deš sodit živim
in mrtvim, vsakomur
po svojem delu. Tebi,
Bog milostljivi,
izročam vse moje
besede, in moja
dela, in moje miš-
ljenje, in moje
,
in moje
, in moje
, in mojo dušo.
Krist, božji Sin,
ki si hotel na ta
svet priti, greš-
nike odrešiti od
zlodejeve oblasti,
obrani me od vsega
zla in reši me
v vsej dobroti.
Amen.
Amen.
Prevod: dr. Boris Paternu s sod.
Vir: Brižinski spomeniki,
elektronska izdaja